Na splošno sem oseba, ki se vedno sooča z vsemi izzivi, vendar pa so tehnični pregledi zadeva, ki se ji rada izognem. Sploh ne vem, zakaj me spravljajo v tako stisko, toda vedno ko je avto na vrsti za pregled, skuham še posebno dobro kosilo in prav lepo pogledam svojega moža. Z leti se je že navadil prepoznati znake in hitro ugotovi, da so tehnični pregledi na vrsti in da bo moj avto spet odpeljal on.
Enkrat me je vendarle vprašal kaj v zvezi s tehnični pregledi me spravlja v tako stisko. Še sama sem morala dobro razmisliti. Ugotovila sem dve stvari. Kljub temu, da nisem tako slab šofer, me je vedno strah, da bom z kolesom zapeljala v luknjo na sredini. Mož mi je rekel, da to ni tako huda težava, saj lahko prosim zaposlenega tam, da mi on zapelje avto nad to luknjo.
V tem grmu pa je tičal zajec. Spomnila sem se. kako je bilo, ko so bili tehnični pregledi prvič na vrsti zame. Takrat sem ponosno odpeljala svoj avto tja in ko sem zagledala to luknjo, sem se prestrašila in dejansko prosila za pomoč. Smolo sem imela, da je tisti dan, gospod ki je tam delal, imel očitno zelo slab dan. Kričal je name, da če nisem sposobna vozit, naj vrnem svoj vozniški izpit. Ne vem kako sem tisti dan zapeljala avto nad to luknjo in potem ven na prosto, vem pa, da me tehnični pregledi od takrat spravljajo v stisko.
Mož me je potolažil, da so se časi spremenili, da še posebno v našem kraju delajo tam sami prijazni ljudje, ki radi pomagajo. Povabil me je, da grem vsaj z njim, da bi počasi zgubila svoj strah in odpor. To sem tudi naredila in ugotovila, da tehnični pregledi res niso noben bav bav, da ti fantje, ki tam delajo z veseljem priskočijo na pomoč.